Vizijo regionalnega razvoja skladno z ZSRR-2 predstavljajo dinamične in ustvarjalne regije z lastno identiteto in učinkovito upravljane ter sposobne zaznavati in izkoriščati globalne razvojne priložnosti. Razvoj regij temelji na ekonomski učinkovitosti, socialni pravičnosti in okoljski odgovornosti.
Splošni cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so povečanje gospodarskega, okoljskega in družbenega kapitala (človeški, socialni in kulturni kapital) v razvojnih regijah, v smislu konkurenčnosti gospodarstva, kakovosti življenja in trajnostne rabe naravnih virov, odprava strukturnih težav problemskih območij in zmanjševanje njihovega razvojnega zaostanka ter uresničevanje in krepitev razvojnih potencialov regij z mednarodnim teritorialnim sodelovanjem.
Pri zasledovanju ciljev regionalnega razvoja se upoštevajo načela regionalne politike.
Regionalna politika je opredeljena kot strukturna politika, ki se izvaja kot koordinacija razvojnih pobud in vključuje:
Razpisnik: Svet romske skupnosti Republike Slovenije Datum objave: 20. 5. 2022 Rok oddaje: 3. 6. 2022 PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov
Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad Datum objave: 20. 5. 2022 Rok oddaje: 10. 6. 2022 in 8. 7. 2022 PREDMET JAVNEGA POZIVA Predmet javnega razpisa
Razpisnik: Ministrstvo za kulturo Datum objave: 25. 3. 2022 Rok oddaje: 3. 5. 2022 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov, ki spodbujajo: varovanje in oživljanje
V skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja – ZSRR-2 splošne (in druge) razvojne naloge na regionalni ravni, ki se opravljajo v javnem interesu, opravlja RRA vpisana v evidenco regionalnih razvojnih agencij pri MGRT.
Svet Pomurske razvojne regije in Razvojni svet Pomurske regije sta v mesecu decembru 2015 za opravljanje splošnih razvojnih nalog v programskem obdobju 2014-2020 izbrala naslednje institucije:
Pogodbeno partnerstvo je bilo vpisano v evidenco RRA z Odločbo MGRT št. 3030-11/2013/178 z dne 26. 2. 2016. Zavod za turizem in razvoj Lendava prevzel naloge Organa skupne občinske uprave občin Lendava, Dobrovnik in Kobilje za opravljanje splošnih razvojnih nalog v programskem obdobju 2014 – 2020 in bil vpisan v evidenco RRA pri MGRT z odločbo št. 3030-11/2013/218 dne 19. 5. 2017.
Razvojne odločitve na ravni regije v skladu z ZSSR-2 sprejemajo:
Kot organa razvojnega usmerjanja, nadzora in odločanja sta v Pomurski regiji vzpostavljena:
Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija tvorijo naslednje razvojne regije (teritorialne enote NUTS-3): Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Spodnjeposavska, Zasavska, Jugovzhodna Slovenija in Notranjsko-kraška.
Razvojni svet kohezijske regije, skladno z Uredbo o razvojnem svetu kohezijske regije (Uradni list RS, št. 33/2013), sestavljajo predstavniki razvojnih regij, povezanih v kohezijsko regijo. Vsaka razvojna regija ima v svetu pet predstavnikov. Pri opravljanju nalog svet sodeluje z ministrstvi, regijami, občinami, združenji gospodarskih dejavnosti, samoupravnima narodnima skupnostma ter javnimi in nevladnimi organizacijami. Mandat sveta je enak programskemu obdobju.
Razvojni svet kohezijske regije ima pristojnost, da poda soglasje pristojnemu ministrstvu Vlade RS k vsebini partnerskega sporazuma z EU in operativnih programov s področja politik Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, kot ključnih razvojnih dokumentov za črpanje EU-sredstev.
Razvojni svet kohezijske regije Vzhodna Slovenija je bil konstituiran 18. 7. 2013. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Žagar.
Imenovani predstavniki (5, od tega 2 predstavnika občin, 2 predstavnika gospodarstva in predstavnik NVO) s strani Sveta Pomurske razvojne regije so člani Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
V regiji je vzpostavljena tudi Regijska razvojna mreža Pomurje, ki vključuje regijske institucije.
Razvojni center Murska Sobota, nosilna RRA, zagotavlja tehnično, strokovno in administrativno podporo delovanju Sveta Pomurske razvojne regije in Razvojnega sveta Pomurske regije, koordinira delovanje Regijske razvojne mreže Pomurja ter zagotavlja strokovno pomoč pri delovanju Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija.
Razvojni svet Pomurske regije je bil ustanovljen in konstituiran dne 21.9.2012. Sestavlja ga 31 članov, od tega 10 predstavnikov občin, 10 predstavnikov gospodarstva, 5 predstavnikov NVO, 5 predstavnikov območnih razvojnih partnerstev ter 1 predstavnik madžarske narodnostne manjšine.
V skladu z ZSRR-2 je Razvojni svet Pomurske regije organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji.
Naloge razvojnega sveta so:
Sestava Razvojnega sveta Pomurske regije
Razvojni svet Pomurske regije ima 5 odborov:
Člani sveta so tudi člani posameznega odbora (9 članov). Odbore vodi RRA.
Regijsko razvojno mrežo v skladu s Pravilnikom o regionalnih razvojnih agencijah (Uradni list RS, št. 3/13 in 59/15) potrdi razvojni svet regije, oblikuje in vodi pa jo RRA.
Regijska razvojna mreža Pomurje, ki (trenutno) vključuje 41 regijskih institucij, je oblika pogodbenega povezovanja ključnih razvojnih institucij za uresničevanje razvojnih prioritet razvojne regije in nadgrajuje že vzpostavljene oblike sodelovanja med razvojnimi akterji v regiji.
Krovni sporazum o vzpostavitvi in sodelovanju v Regijski razvojni mreži Pomurje je bil podpisan dne 11.2.2014.
Naloge regijske razvojne mreže so:
Podatki o sestavi regijske razvojne mreže, vključenih institucijah in njihovih odgovornih osebah so objavljeni TUKAJ.
Svet Pomurske razvojne regije (krajše Svet regije) sestavljajo župani vseh 27 občin v Pomurju. Vodi ga tri-člansko Predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva namestnika predsednika. Mandat predsednika traja 12 mesecev.
V letu 2019 deluje predsedstvo SR v sestavi (potrjeno na 77. redni seji SR dne 18. 6. 2019):
predsednik: mag. Damijan Jaklin, župan Občine Velika Polana,
prvi namestnik: Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice,
drugi namestnik: Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje.
Predsednik sveta sklicuje in vodi seje, usmerja delo sveta ter ga predstavlja navzven. Funkcija predsedujočega se med župani izmenjuje letno, po načelu rotiranja. V primeru odsotnosti predsednika ga nadomešča prvi namestnik oz. drugi namestnik.
Organizacija in način dela ter naloge sveta so podrobneje opredeljene v poslovniku sveta.