Celostno načrtovanje prometa, ki izhaja iz izkušenj dobrih praks mnogih evropskih mest in uresničujejo pristop, kjer so središče načrtovanja ljudje in višja kakovost bivanja. S pomočjo CPS si bo Občina Gornja Radgona prizadevala rešiti izzive, povezane s prometom ter s tem tudi uresničiti ključne razvojne potenciale
Celostna prometna strategija občine Gornja Radgona
S pripravo in uresničenjem Celostne prometne strategije lahko občina pričakuje učinke, kot so:
- manjši zasebni izdatki za prevoz – ljudje v občinah s Strategijo potrošijo manj denarja za potovanja do določenega cilja,
- manj izgubljenega časa zaradi prometa – občine s Strategijo imajo manj prometnih zastojev,
- dvig kazalcev zdravja – zaradi zmanjšanja onesnaženosti zraka in večjih možnosti za aktivno potovanje so prebivalci bolj zdravi,
- večja dostopnost za vse prebivalce, vključno s starejšimi in mlajšimi ljudmi ter tistimi s funkcionalnimi težavami,
- učinkovitejše izpolnjevanje zakonskih obveznosti in reševanje težav z onesnaževanjem zraka,
- boljši dostop do sredstev Evropske unije,
- smotrnejša poraba občinskega proračuna – boljše upravljanje prometnega sistema pomeni znižanje stroškov vzdrževanja in razvoja infrastrukture.
Oblikovanje in izvedba priprave Celostne prometne strategije občine Gornja Radgona sta trajala eno leto. Pri pripravi dokumenta smo se zgledovali po smernicah Evropske unije, izkušnjah strateškega načrtovanja mestnega prometa v izbranih državah Evropske unije (Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Francija ipd.) ter slovenskih smernicah za pripravo dokumenta.
Proces priprave je sestavljen iz 11 sklopov dejavno-sti ter posameznih korakov znotraj vsakega sklopa. Dejavnosti priprave so potekale v časovnem in logičnem zaporedju ter na podlagi minimalnih stan-dardov, ki jih je določilo Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije.
Koraki, ključni za pripravo dokumenta, obsegajo analizo stanja, opredelitev vrednot, vizije in ciljev, pripravo akcijskega načrta, izdelavo strategije ter sistema spremljanja in vrednotenja ter sprejetje osnutka dokumenta na seji občinskega sveta občine Gornja Radgona, na kateri je bil dokument obravnavan, 11. maja 2017 pa sta sledila razprava in njegovo sprejetje. Strategija je tako postala zakonita in sledila je razdelitev odgovornosti.
Na podlagi minimalnih standardov Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije so bili v potek procesa vključeni številni javni dogodki, kot so javne razprave, delavnice s ključnimi deležniki, razstava, intervjuji, prireditev na prostem ter srečanja s pred-stavniki občine. Takšen celosten in celovit pristop je bil tudi za občino Gornja Radgona nekaj novega.
Vključevanje javnosti kot bistvenega elementa celostnega prometnega načrtovanja se v fazi pro-jektiranja posameznih infrastrukturnih objektov ni izvajalo. Javnost je bila s posameznimi segmenti prometnih ureditev seznanjena le prek javno razgrnjenih prostorskih aktov lokalne skupnosti, občinskih prostorskih načrtov (krajše OPN) in občin-skih podrobnih prostorskih načrtov (krajše OPPN) …