Negovsko jezero je nastalo v dolini Kunovskega potoka z zajezitvijo nekdanjih 14 grajskih ribnikov. Jezero obsega okoli 11,3 ha in je globoko od 1,5 do 3 metra.
Njegova največja globina je ob nasipu, kjer je globoko tudi do pet metrov. Jezero in Krajinski park Negova je kot krajinski park zavarovan od leta 1967. Celoten krajinski park obsega 176,52 ha. Za krajinski park je bil razglašen zaradi geoloških tvorb, favne in flore, kulturno-varstvenih, urbanističnih in turističnih razlogov ter izredne krajinske lepote. V Negovskem jezeru uspevata beli lokvanj in redki vodni orešek. V Negovskem jezeru prebivajo amurji, krapi, jegulje, žabe, raki, ščuke, smuči, koreslji in drugo. Na vodah jezera živijo mnoge vodne ptice, najbolj številne so vodne race. V gozdu ob jezeru prebivajo kuna, lisica, na visokih drevesih kragulji in kanje, šoja, lesna sova in ostalo. Negovsko jezero z bližnjo okolico je priljubljen prostor za sprehajanje, ribolov in čolnarjenje. Jezero so nekdaj čistili na vsaka štiri leta, vendar so to sedaj opustili. Danes je dno jezera poraslo z muljem in onesnaženo.
Negovsko jezero, ki ga polni Kunovski potok, je naravni potencial, ki še ni vključen v trajnostni razvoj kraja Negova ter širše okolice. Zaradi težav z ekološkim stanjem vode v Negovskem jezeru bo projekt pomemben prispevek k pripravi strokovnih podlag in izhodišč za fizično revitalizacijo. Gmotno je bil podprt iz programa LEADER, kot sprejet predlog Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija.
Sonaravna in turistična oživitev Negovskega jezera bo prispevala k ohranjanju in povečanju biotske raznovrstnosti zaščitnega območja Krajinski park Negova in Negovsko jezero, k spodbujanju trajnostnega upravljanja s podeželskimi viri, k izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o pomenu območja ter ponujala nove možnosti razvoja turizma. Ob tem pričakujemo povečanje zanimanja za zavarovano območje Krajinski park Negova in Negovsko jezero s strani lokalnega prebivalstva ter spoznavanje omejitev zaradi varovalnega režima območja.
V projektu smo organizirali tri tipe delavnic (domačini, mladi, strokovna javnost), poletno šolo ter izdali e-katalog revitalizacijskih ukrepov, primernih za sonaravno obnovo Negovskega jezera ter informativne zloženke. Z e-katalogom je občina pridobila strokovne načrte za nadaljnji razvoj Negovskega jezera.
Projekt je namenjen:
- Lokalnemu prebivalstvu, ki je največja ciljna skupina. Lokalno prebivalstvo bo vključeno kot uporabnik revitaliziranega jezera.
- Mladim vseh starosti, ki so ključni za nadaljnji razvoj območja. Cilj je vzpostaviti odgovornejši odnos do okolja, saj so potencialni izvajalci ter koristniki nadaljnjega turističnega razvoja.
- Strokovni javnosti s področja ekoremediacij, vodarstva in ohranjanja narave
Projekt je zasnovan tako, da se upoštevajo ideje za sonaravno revitalizacijo od najširše javnosti, zato so bili organizirani trije tipi delavnic, kjer so se zbrale zamisli za oživitev jezera in okolice. Posebno vlogo so imeli mladi, saj so v okviru poletne šole razvili nove ideje ter jih umestili v prostor. Na temelju širokega pristopa ter ob vključitvi raziskovalno-pedagoškega dela je za območje Negovskega jezera oblikovan Katalog revitalizacijskih možnosti Negovskega jezera. Vključene so ideje ekoremediacije, permakulture in zelenih tehnologij, v povezavi s starimi praksami tega geografsko sklenjenega območja. Katalog je na voljo širši javnosti na naši spletni strani pod rubriko OBVESTILA. Delavnice, poletno šolo in e-katalog je izvedel Mednarodni center za ekoremediacije pod vodstvom strokovnjakinje prof. ddr. Ane Vovk Korže in pod okriljem Filozofske fakultete v Mariboru.
Obveščanje in informiranje javnosti je potekalo preko medijev, spletne strani PORE (www.pora-gr.si) ter publikacije.
Ker je projekt še zmeraj odprt tudi za vaše ideje in pobude, vas vabimo, da jih posredujete na spletni naslov: nusa.pavlica@pora-gr.si ali mojca.kokot@um.si ter tako resnično pripomorete k uspešnemu razvoju sonaravne in turistične oživitve Negovskega jezera.
Izvajanje aktivnosti
Organizirane so bile tri oblike delavnic.
1. Sklop “delavnice”
Prva delavnica je bila z lokalno skupnostjo, 12. junija 2013 ob 16. uri v OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova.
Prebivalci območja občine Gornja Radgona ter domačini so bili seznanjeni s projektom Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline – Negovsko jezero in načrtovanimi aktivnostmi zbiranja idej za revitalizacijo Negovskega jezera. Delavnica z lokalno skupnostjo se je organizirala v Negovi, kjer je, pričakovano, interes za revitalizacijo Negovskega jezera največji. Od domačih ljudi smo želeli zbrati koristne predloge za revitalizacijo. Rezultate delavnic smo objavili v poročilu, ki se nahaja v priponki spodaj. Predlogi ljudi za revitalizacijo Negovskega jezera so se zbirali ves čas trajanja projekta preko spletne strani, po pošti in fizično.
Drugi tip delavnic je namenjen mladim. Delavnice so se izvajale v mesecih junij, julij ter avgust. Na posameznih delavnicah so se oblikovali različni scenariji razvoja ob Negovskem jezeru ter možne oblike revitalizacij z uporabo ekoremediacij. Delavnice z mladimi so se izvajale na izobraževalnih ustanovah (fakultetah, šolah in drugih zavodih) ter preko spleta, interaktivno. Vključili smo različne ciljne skupine mladih, tudi najmlajše, poudarek pa je bil na študentih in dijakih, ki živijo na ožjem in širšem območju Negovskega jezera. Delavnice so potekale z osnovnošolci, dijaki in študenti.
Tretji tip delavnice smo organizirali za strokovno javnost s področja ekoremediacij, vodarstva in turizma ter se je izvedla v sredo 4.9.2013 ob 10.00 uri v OŠ dr. A. Trstenjaka Negova. Na delavnici so strokovnjaki preučili predloge revitalizacije Negovskega jezera s strani lokalnega prebivalstva in mladih ter predlagali variantne rešitve revitalizacij za območje Negovskega jezera. Rezultat vseh treh oblik delavnic je bil po pristopu »od spodaj navzgor« obvestiti čim širši krog o projektu, zbrati predloge za revitalizacijo Negovskega jezera in vključiti domačine, mlade ter strokovno javnost v razvoj predlogov.
Na strokovnem posvetu 4.9. 2013 smo predstavili rezultate delavnic ter poletne šole, ki je potekala julija 2013 v Negovi in katere rezultat so oblikovane učne poti okoli Negovskega jezera. Rezultat posveta je bil, da ljudje po večini (lokalna skupnost, mladi) želijo na Negovskem jezeru kopanje, nato učni turizem in ribolov. Stanje vode v Negovskem jezeru smo na poletni šoli analizirali iz vidika fizikalnih in kemijskih analiz in ugotovili povečano vsebnost dušika in fosfatov, medtem ko druge vrednosti niso presegale normativov. Ni pa bila opravljena mikrobiološka analiza, ki bi pokazala stanje bakterij in zato še ne moremo govoriti o čistosti vode, vsekakor pa lahko trdimo, da voda ni v tako slabem stanju, da ne bi bila možna revitalizacija. Na posvetu smo predstavili predlog funkcijske delitve oz. conacije Negovskega jezera na osnovi interesa lokalne skupnosti ter ta predlog dopolnili s stališči ribičev, predstavnika ARSO, predstavnice občine Gor. Radgona ter predstavnika Komunale in drugih.
2. Sklop “Poletna šola”
Poletna šola je trajala tri dni in je potekala od 2. do 4. julija 2013 v OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova, učni občini Poljčane ter na terenu ob jezeru. Povabljeni so bili študentje Pomurske regije in širšega območja vzhodne Slovenije. Sodelovalo je 20 študentov iz različnih študijskih smeri.
Tako so sodelovali študenti iz višje šole naravovarstva v Šentjurju, študenti geografije iz FF UM, študenti biologije FNM UM, študenti matematike FNM, UM, študenti managementa, študenti bionike iz Višje strokovne šole Ptuj, študenti kmetijskega managementa, študenti ekologije FNM UM, študentka dediščine turizma, fakulteta za turistične študije, Univerza na Primorskem, študent gradbeništva, FG, UM.
Prvi dan je bil zasnovan teoretično. Organizatorji so predstavili projekt, razložili pojem ekoremediacij, predstavili primere dobre prakse, ki prihajajo iz Italije, Bolgarije, Avstrije in Slovenije. Nato je sledil ogled Negovskega jezera, ki ga je vodil domačin Stanko Rojko. Na ogledu so se izpostavili ključni ekosistemi, ki se bodo upoštevali pri revitalizaciji in kot taki tudi ohranjali, saj je njihova funkcija ključnega pomena.
Sledila je določitev stanja jezera s pomočjo fizikalnih in kemičnih parametrov. Najbolj problematični so fosfati, ki se v jezero izpirajo iz gospodinjstev iz bližnjega naselja Kunova ter nitrati, katerih izvor je kmetijstvo. Drugače pa voda v jezeru niti ni tako slaba kot se je sprva predvidevalo.
Drugi dan je bil bolj praktično naravnan. Udeleženci so se odpravili v učno občino Poljčane, kjer so se seznanili z Razvojnim centrom narave, ter učnim poligonom za samooskrbo v Dolah. Po ogledu poligona je sledilo še nekaj fizičnega dela. Lotili so se sanacije mlake z ekoremediacijskimi metodami. Za malo motivacije so si študentje pogledali še primere dobrih praks v občini. Med njimi je bila zagotovo najbolj zanimiva Samostanska učna pot ter rastlinska čistilna naprava Podboč. Prav tako rastlinsko čistilno napravo bi lahko zlahka uporabili na dotokih Negovskega jezera in tako poskrbeli za čistejšo vodo v samem jezeru.
Tretji dan je bil čas za nekaj konkretnega dela. Sodelujoči so s pomočjo Mojce Kokot Krajnc in prof.ddr. Ane Vovk Korže izdelali vsebino večje učne table, ki predstavlja Negovsko jezero. Na tabli so na kratko opisani travnik, močvirje, jezero in gozd. To so ekosistemi, ki jih najdemo v jezeru ter okolici. Upamo, da je to le začetek odlične zgodbe o tem, kako je Negovsko jezero spet postalo naravni in turistični biser Ščavniške doline.
3. Sklop: Priprava in oblikovanje kataloga revitalizacijskih pristopov ob Negovskem jezeru
V Katalogu Ekoremediacijski ukrepi vodnih akumulacij na primeru Negovskega jezera so vključeni predlogi revitalizacij lokalnega prebivalstva, mladih, strokovne javnosti ter rezultati poletne šole. Katalog je strokovna podlaga za revitalizacijo Negovskega jezera ter podlaga za razvoj novih projektov, ki jih bo regija pripravila za trajnostni razvoj območja ob revitaliziranem Negovskem jezeru.
Katalog ima obvezne vsebine:
- Predstavitev projekta Revitalizacija naravnega in turističnega bisera Ščavniške doline – Negovsko jezero
- Vsebinska in grafična predstavitev ukrepov revitalizacij ločeno po ciljnih skupinah:
-
- predlogi delavnice lokalne skupnosti
- predlogi mladih
- predlogi poletne šole
- predlogi strokovne javnosti.
- Strokovna izhodišča za uporabnike: v zaključku Kataloga so ovrednoteni zbrani revitalizacijski ukrepi in ocenjeni glede na izvedljivost (glede na finance, družbeno sprejemljivost in glede na trajnostni razvoj). Katalog ukrepov revitalizacije je dosegljiv na tej spletne strani ter na spletnih straneh Občine Gornja Radgona, TD Negova in Spodnji Ivanjci in zainteresiranih inštitucij, tiskalo se je tudi 50 izvodov zgoščenke.
Proti zaključku smo izdali publikacijo Negovsko jezero naj spet zaživi z najuporabnejšimi rezultati in kratkimi opisi akitvnosti v projektu. Brošure smo razdelili lokalnemu prebivalstvu preko TD Negova – Spodnji Ivanjci ter Osnovne šole dr. A.Trstenjaka Negova.
